Kraljestvo Živali

Kraljestvo živali

Kaj je kraljestvo? Biologi – ljudje, ki se ukvarjajo z biologijo, vedo o življenju organizmov – razvrščajo ves živi svet v velike skupine. Te velike skupine imenujemo kraljestva.  In naštevilčnejše med kraljestvi je kraljestvo živali.

V kraljestvo živali uvrščamo najrazličnejša bitja. Od tako majhnih, da jih naše oči lahko vidijo le pod mikroskopom, do več kot 30m dolgega sinjega kita.

sinji kit

Slika:www.rtvslo.si

Kraljestva se naprej delijo na debla, vendar ta debla niso v povezavi z drevesi, pač pa so to podskupine kraljestva. Eno izmed debel v kraljestvu živali se imenuje Chordata. Beseda pomeni strunarji. Sem spadajo živali s hrbtno struno, ki jim daje oporo vse življenje.

Deblo strunarjev pa delimo na pet velikih razredov (razred je podskupina debla), in sicer na: sesalce, ptice, plazilce, dvoživke in ribe. Pa podrobneje poglejmo vsakega izmed razredov.

Sesalci

Sesalci so najbolj znani vretenčarji. Med seslace spadamo tudi mi, ljudje. In še različne druge živali: žirafe, sloni, opice, morda se vam bo zdelo čudno, ampak tudi delfini, kiti, tjulni in netopirji so sesalci. In kar je skupnega večini sesalcev je to, da matere hranijo svoje mladiče z mlekom. Mleko nastaja v posebnih tvorbah kože. Imenujejo se mlečne žleze.

netopir

Slika:www.naturephoto-cz.com

Sesalci imajo dlako. Dolgo, kratko, gosto ali redko. Tudi podvodni sesalci, kot so kiti in delfini imajo dlako.

Sesalci imajo sposobnost ohranjanja stalne telesne temperature. Kar pomeni, da je zunaj lahko zelo, zelo mrzlo ali pa hudo vroče, pa bo telesna temperatura  vedno enaka. Ne bo se spreminjala s temperaturo okolja.

Večina samic sesalcev rojeva žive mladiče, ki jih nato hranijo s svojim mlekom. Iz mleka dobijo mladiči v svoje telo obrambna telesa, ki jih ščitijo pred boleznimi.

Ptice

Edinstvena značilnost ptic ni letenje, pač pa perje. Čeprav ptice za svoje perje lepo skrbijo: ga razčesavajo, mažejo z oljem, poravnavajo, pa se perje obrabi. In ptice ga vsaj enkrat letno zamenjajo. Menjava perja se imenuje golitev.

Ptice pletejo gnezda, kamor potem izležejo jajca. V jajcih so mladički. Pred zunanjim svetom jih torej varuje jajčna lupina. Ko se izvalijo, so nekateri goli. Te imenujemo goliči. Drugi pa so že ljubko poraščeni s puhom. To so puhovci.

papigi ljubcek

Slika:slikezadesktop.com

Omenili smo že, da večina ptic leti. Letenje pticam  omogoča lahkost in perje. Lahke so zaradi votlih kosti. Pri letenju na ptičji peruti nastane vzgon, podobno kot pri letalu. Nad perutjo teče zračni tok hitreje kot pod njo. To ustvari pritisk in potiska perut navzgor in navzdol.

Nekatere ptice se selijo. Imenujejo se selivke. Druge ostanejo vse leto na istem prostoru. To so ptice stalnice.

Plazilci

Plazilci imajo čvrsto luskasto kožo. Med plazilce spadajo kače, kuščarji, krokodili pa tudi želve.

Luske plazilce varujejo pred napadi plenilcev, pred poškodbami itd.  Plazilske luske so zelo različne. Lahko so gladke ali hrapave. Prekrivajo se lahko kot strešniki, lahko se samo dotikajo ali pa so celo malo stran druga od druge.

kuscar

Slika:www.zoosloncek.si

Plazilci ne morejo sami vzdrževat stalne telesne temperature. Pomagajo si z okoljem, v katerem živijo. Kadar je zunaj zelo hladno, se zatečejo v luknje, kjer otrpnejo. Tako čakajo na toplejše dneve.

Plazilci, tako kot ptiči, ležejo jajca, iz katerih se izvalijo mladiči. Ko se zvalijo, morajo sami iskati hrano. Nekateri pa ležejo mladiče, to so nekatere vrste kač in kuščarjev.

Dvoživke

Dvoživke so telesno povezane z vodo. Del življenja preživijo v vodi in del na kopnem. V dvoživke uvrščamo npr. žabe.

zabe--

Slika:www.mojportal.ba

Življenjski krog dvoživk izgleda nekako tako: najprej se razvijajo v jajčecih, iz njih se izležejo paglavci z repom, ki dihajo s škrgami. Nato se razvijejo noge in pljuča. Rep izgine.

Koža dvoživk je gladka, brez dlak ali lusk. Spreminja pa barvo. Barva kože je namreč odvisna od temperature, razpoloženja in moči svetlobe.

Skozi kožo tudi dihajo. Sluzne žleze na koži skrbijo, da je vedno vlažna. Vendar pa se v suhem okolju kljub temu hitro izsušijo. Zato potrebujejo vodo.

Ribe

Zadnja skupina vretenčarjev so ribe. So prve živali s hrbtenico. Njihovo telo je pokrito z luskami.

Skozi vodo se ribe premikajo s pomočjo mišic. Pri plavanju sodelujejo tudi plavuti. Oblika njihovega telesa je prilagojena načinu življenja v vodi in plavanja.

exotic ribe

Slika:becuo.com

Ribe delimo na sladkovodne in morske. Nekatere živijo tako v sladki kot v slani vodi. Npr. morski psi, lososi in druge.

Ribe so hladnokrvne živali, kar pomeni, da je njihova telesna temperatura enaka temperaturi vode.Zato se zadržujejo na soncu ali v senci ali pa se selijo med toplejšimi in hladnejšimi sloji vode.

Ribe se v večini razvijejo iz jajčec, ki se imenujejo ikre. Nekatere ribe pa nosijo in rodijo žive mladiče.