Pozor ! Žival na Cesti !

Avtor: RENATA ANŽIČ TRTNIK

 Zaradi vedno bolj razvite cestne infrastrukture in prepredenosti s cestami prihaja do delitve življenjskega okolja prostoživečih živali.Mnogim živalskim vrstam ceste prekinejo migracijske poti, ki jih uporabljajo za sezonske selitve, selitve v času parjenja, zaradi prehranjevanja ali boljšega življenjskega habitata.

Vse večjo grožnjo divjim živalim pa predstavljajo tudi podnebne spremembe z naraščajočimi temperaturami in hidrološkimi nihanji, ki povzročajo povečane migracije divjih živali. Predvsem v večernih in jutranjih urah naj bodo vozniki še posebej pozorni na nenadno prečkanje živali, ker je to čas, ko najintenzivneje iščejo hrano.

Običajno divjad pride v bližino naselij v tropih, zato naj vozniki vedno pričakujejo več živali na istem kraju. Tudi pozno jeseni in pozimi divjad zaradi pomanjkanja hrane v gozdovih išče hrano v bližini naselij, pri čemer prečka številne ceste.

živali na cesti

KRVAVI DAVEK JE PREVELIK

 

Razlike med vrstami cest so za živali dvorezen meč: po eni strani regionalne in lokalne ceste predstavljajo za živali večjo svobodo, saj jih lahko prečkajo in se premikajo po okolju, vendar pa ravno te poberejo največji krvavi davek.

Na drugi strani imamo kilometre neprehodnih avtocest, ki njihov bivanjski prostor in poti dobesedno presekajo. Te pa zaradi ograj in protihrupnih zaščit pogosto živali zadržijo, da ne morejo, vsaj ne tako lahko, prečkati ceste, kar je pri tako velikih hitrostih lahko usodno tudi za voznika in sopotnike in ne samo za žival, ki skoči na cesto.

Poleg tveganja za varnost udeležencev v cestnem prometu predstavljajo trki z živalmi tudi veliko ekonomsko izgubo in pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij. Po raziskavah iz leta 2012 je uradno po podatkih lovskega informacijskega sistema LISJAK leta 2012 pod kolesi nesrečno končalo 5267 srn, 858 lisic, 612 poljskih zajcev, 384 jazbecev, 374 kun belic, 178 jelenov in prav toliko divjih prašičev, 5 medvedov, zaradi številčnosti pa nimajo točnega podatka o povoženih ježih, žabah, kačah …

Ne pozabimo, koliko domačih živali še srečamo povoženih. Ocenjujejo, da vsako leto pod kolesi po vsem svetu konča približno milijarda živali, škoda pa je ogromna. V Sloveniji obravnavajo okoli 4000 škodnih primerov letno. Številke so vsako leto drugačne, vendar dovolj zgovorne, da jim posvetimo vso pozornost, tako kot vozniki kot odgovorni za ceste.

živali na cesti

KAJ NAJ STORIMO, ČE PRIDE DO TRKA Z ŽIVALJO ?

 

Pokličite policijo na 113.

Policist bo naredil zapisnik, ki ga boste potrebovali za uveljavljanje škode pri zavarovalnici. Če bo presodil, da je potrebno, bo poklical lovsko družino, ki je zadolžena za živali na področju, kjer je prišlo do nesreče.

Če se vam to zgodi na avtocesti, je za vašo varnost najhitrejša rešitev, da stopite do SOS-količka in vzpostavite z Darsom kontakt. Tako bodo natančno vedeli, kje ste, in prišli zavarovat mesto nesreče in s tem vas, da ne bi prišlo do naleta. Njihova dolžnost je tudi počistiti vozišče in javiti (če tega že ni naredil policist) veterinarskemu zavodu, da je na cesti ponesrečena ali mrtva žival. Veterinarji poskrbijo za odstranitev živali. Vaša dolžnost je počakati na mestu nesreče, obvestiti ustrezne inštitucije, postaviti opozorilni trikotnik, obleči odsevni telovnik in slediti navodilom policista ali uslužbenca Darsa.

žival na cesti

Slika:www.regionalobala.si

EKODUKTI IN VONJAVNE OGRAJE ?

 

Med gradnjo avtoceste lahko prihaja tudi do uničenja habitatov nekaterih živalskih vrst na relativno širokem vplivnem pasu. Da bi škodo vsaj malo omilili, med samo gradnjo avtocest zgradijo posebne prehode za prostoživeče živali oz. za prečkanje živali ustrezno prilagodijo obrežja strug rek in potokov, poljskih poti in cest. Za nemoteno prečkanje avtocest pa ponekod gradijo tudi prehode večjih dimenzij oz. ekodukte.

Pogosto se za predele cestišč, kjer so starodavne stečine divjadi, lovske zveze dogovorijo s cestnimi podjetji za postavitev opozorilnih znakov. Mnoge lovske družine se na izpostavljenih delih cestišč odločajo tudi za postavitev opozorilnih silhuet srnjakov. V predelih, kjer je še posebej slaba vidljivost, je na mestu postavitev vonjavnih ograj.

Vse bolj pa se uveljavlja tudi uporaba odvračal za zmanjšanje prehoda divjadi, ki je del obcestnega stebrička. Ta vsebuje fotocelico, ki se čez dan napolni, ponoči pa se ob stiku z žarometi aktivira z oddajanjem motečega zvoka za divjad.

Poleg klasičnih zaščitnih ograj boste marca in jeseni, ko temperature padejo in se začne deževje, ob nekaterih cestah opazili zaščitne ograje, ki dvoživkam preprečujejo prehod čez cesto. Žabe prenašajo tudi prostovoljci in tako rešijo marsikatero življenje. Vsekakor med vožnjo opazujte okolico in prilagodite hitrost – tako boste kar največ naredili za živali, s katerimi si delimo ta planet.

žabe na cesti

Slika:www.deloindom.si

Živali se premikajo in prečkajo povsod po svetu, v različnih okoljih.

 

Comments are closed.